Državni zbor Republike Slovenije 12.1.2016, Domžale
Šubičeva ulica 4
1000 Ljubljana
Odbor za gospodarstvo in
Komisija za nadzor javnih financ
Spoštovani poslanci, spoštovani člani Odbora za gospodarstvo in Komisije za nadzor javnih financ,
s strani Urada za intelektualno lastnino sem bil obveščen, da boste imeli dne 13. 1. 2016 v Državnem zboru skupno sejo Odbora za gospodarstvo in Komisije za nadzor javnih financ, ki bo obravnavala »Problematiko delovanja in upravljanja s sredstvi, ki jih zberejo kolektivne organizacije«. Med vabljeni na sejo sem tudi sam, in sicer v vlogi enega izmed tistih, ki smo v preteklih letih opravljali funkcijo direktorja Urada za intelektualno lastnino.
Zaradi že prej načrtovanih obveznosti se seje ne morem udeležiti in se vam za to iskreno opravičujem. Ne glede na zapisano pa želim izkoristiti navedeno priložnost in bom ob tem izpostavil nekaj razmišljanj.
Pred začetkom naj izrecno navedem, da je varovanje avtorskih in sorodnih pravic temelj vsake urejene družbe in da ne glede na resne težave, ki jih imamo predvsem z eno kolektivno organizacijo in s popolnim razpadom nadzornega sistema s strani države, to ne sme biti razlog, da v isti koš mečemo vse kolektivne organizacije. Niso vse organizacije iste, večina jih deluje z večjimi ali manjšimi vzponi in padci zelo korektno in to moramo upoštevati, ko bomo reševali stanje v slovenskem prostoru. Sam se bom v nadaljevanju bolj kot s kolektivnimi organizacijami ukvarjal predvsem z državo, ker menim, da je eden izmed osnovnih krivcev za stanje, ki trenutno vlada v državi, državna uprava in, da ne bom krivičen do državne uprave na splošno, točno določeni državni uradniki, ki niso zagotovili ustreznega nadzora kolektivnih organizacij in ki so s svojim »delom« dopustili trenutno prisotne anomalije, posledici katerih sta razpad sistema in pomanjkanje pravne varnosti tako za avtorje kot uporabnike, pa naj gre za malega avtorja ali pevsko društvo ali pa velikega avtorja in velika uporabnika.
Najprej naj poudarim, da se načeloma v popolnosti strinjam z naslednjim zapisom:
»Stanje na področju delovanja kolektivnih organizacij in razdeljevanja zbranih sredstev med avtorje je v Sloveniji urejeno netransparentno in nepravično, zaradi česar trpijo tako avtorji kot tudi uporabniki avtorskih del, še najbolj pa trpita slovenska kultura in ustvarjalnost. To področje v Sloveniji niti približno ne dosega standardov, kot jih imajo v tujini, zato je treba to področje nemudoma celovito urediti na način, da bodo zagotovljeni transparentnost, pravičnost in spodbujanje slovenske kulture ter ustvarjalnosti, za kar je odgovorno ministrstvo za gospodarstvo.«
V celoti se strinjam tudi z zahtevo: »Odbor za gospodarstvo in Komisija za nadzor javnih financ pozivata ministrstvo za gospodarstvo, da nemudoma enotno uredi področje delovanja kolektivnih organizacij in razdeljevanja zbranih sredstev med avtorje na način, da bodo zagotovljeni transparentnost, pravičnost in spodbujanje slovenske kulture ter ustvarjalnosti.«
Tisti del, ki bo morda sedaj presenetljiv, je, da trdim, da imamo delujoč sistem, da imamo zakonodajo, ki sicer potrebuje določene popravke, da pa osnovni problem ni ne v sistemu ne v zakonodaji, temveč eklatantnem neizvajanju le-te in eklatantnem neizvajanju odločitev sodišč in tistih organov, ki so v okviru svojih pristojnosti obravnavali in želeli urediti navedeno področje, in celo v načrtnem rušenju vseh tistih, ki so kadarkoli želeli karkoli narediti, da bi se zagotovila red in transparentnost.
Kar je bistveno pri navedenem, je, da mora država najprej pomesti pred svojim pragom, saj z vso odgovornostjo trdim, da je glavni razlog, da stvari niso urejene na strani državne uprave in državnih uradnikov, funkcionarjev in politike, in sicer z imeni in priimki, ki bodisi niso opravljali svojega dela bodisi pa so v določenih primerih celo aktivno preprečevali delo pristojnim organom. Sam sem na navedeno večkrat opozarjal in dal pristojnim organom tudi številna opozorila in prijave, vendar niti en postopek v primerih nezakonitega poizkusa vplivanja na postopke, ki sem ga sprožil ali o njem obvestil svoje nadrejene, do danes v vseh teh letih po mojem vedenju še ni doživel svojega epiloga.
Morda naj v razmislek spoštovanim poslancem navedem tudi naslednje dejstvo. V svojem mandatu, ki je uradno potekal od septembra 2009, ko me je vlada imenovala za v. d. direktorja urada, pa do junija 2012, ko sem bil razrešen in je vlada imenovala novega direktorja, kar skupaj znese torej približno dve leti in devet mesecev, sem bil priča zamenjavi štirih ministrov, ki so mi bili nadrejeni. Začel sem z gospodom Matejem Lahovnikom, nadaljeval z Darjo Radič, Mitjem Gasparijem in zaključil z Radovanom Žerjavom. V manj kot treh letih so se torej zamenjali štirje ministri.
Če pogledamo, kaj se je po letu 2012 dogajalo na Uradu za intelektualno lastnino, lahko ugotovimo, da je junija 2012 nastopil funkcijo Luka Novak (eno leto in sedem mesecev), januarja 2014 je nastopila funkcijo Vesna Jurkovič Stankovič (eno leto in osem mesecev), septembra 2015 pa je nastopil funkcijo dr. Vojko Toman. Povedano enostavno, v letih med 2009 do konca leta 2015 je urad vodilo kar pet direktorjev. V tujini direktorji uradov za intelektualno lastnino v povprečju opravljajo funkcijo vsaj deset let, da se lahko zagotavljata ustrezna kontinuiteta in ustrezna strokovnost.
Menjave nimajo nobene povezave z rezultati dela. KPI-ji v obdobju mojega mandata so se namreč povečali v primerjavi najboljšega leta v mojem mandatu z letom pred mojim prihodom na urad za 50,35 % (42,49 %), pri čemer se je število prijav patentov povečalo za 47,09 %, podeljenih patentov za 56,61 %, znamk za 2,64 %, modelov za 108,62 %, prihodkov na trgu za 84,58 %. Le malo državljanov ve, da urad v celoti pridobiva sredstva na trgu in to v veliki večini od tujcev in da ne potrebuje proračunskih sredstev, kar pomeni da smo razbremenili proračun in nismo bili breme davkoplačevalcem. Ko sem zapustil urad, je število prijav nacionalnih patentov padlo za 5,61 %, znamk za 20,40 %, modelov za 23,97 %, prihodkov pa za 3,63 %, skupen KPI pa je padel za 15,45 %. Kakšno je trenutno stanje, je težko ugotoviti, ker urad za leto 2014 in 2015 na svojih spletnih straneh sploh ni več objavil uradnega letnega poročila. Navedeno navajam zgolj kot dokaz, da rezultati v državni upravi ne igrajo popolnoma nobene vloge in da vodi našo državno upravo zmes inercije in negativne selekcije. Za urad je dodana še dodatna značilnost, in sicer, da so vse menjave politično in interesno motivirane in da se direktorji urada menjajo kot po tekočem traku, in sicer po pravilu nemudoma, ko želijo urediti avtorske pravice.
Takšno hitro menjanje ministrov in direktorjev urada je nestrokovno in neprofesionalno in je eden izmed glavnih razlogov, da je stanje tako neurejeno, kot je.
Področje avtorskih pravic de facto nadzorujeta oziroma bi morali nadzorovati po svoji funkciji na Uradu za intelektualno lastnino Mojca Pečar, ki je bila dolgoletna vodja pravnega sektorja, in Petra Boškin, ki deluje na avtorskem področju na uradu že številna leta. Zakaj navajam praviloma in zakaj navajam zaposlene poimensko? Razlog je v tem, da so isti uradniki že desetletje ali več zadolženi za izvajanje nalog, da prejemajo plače in v določenem obdobju celo nagrade za svoje delo, celotno področje pa še vedno ni urejeno. In še več, da se v posameznih sodnih postopkih celo v sodbah in pričanjih izrecno ugotavlja, da se naloge nadzora niso opravljale ali so se opravljale le delno, navedeni zaposleni pa do danes nista prevzeli popolnoma nobene odgovornosti za stanje, ki vlada na avtorskem področju. Isto velja za vodjo pravne službe in odgovornega za intelektualno lastnino na ministrstvu v okviru pristojnosti, ki jih imajo navedene osebe znotraj ministrstva.
Zakaj navajam navedeno? Ker je iz navedenega razvidno, kdo je bil na uradu vsa ta leta dejansko tisti, ki bi moral urediti stvari in kdo poimensko je odgovoren za stanje, kot je trenutno na navedenem področju. Spoštovani, urada in ministrstva ne vodijo ne ministri ne direktorji, temveč ga dejansko vodijo zaposleni, ki imajo edini dejanski vpliv in moč in ki so dejansko neposredno odgovorni za izvajanje ali neizvajanje nalog. Prav je, da navedeno izrecno povemo, ker so tisti, ki dejansko niso ustrezno opravili svojih nalog, vse prepogosto v senci in se izogibajo odgovornosti. Ali so odgovorne osebe na uradu opravljale svoje naloge?
Mojca Pečar je kot vodja pravne službe na uradu tako na sodišču za zapisnik izjavila naslednje: »Povem, da se je zakon (ZASP, op. avt.) v letu 2004 spremenil in od tedaj dalje je finančni nadzor kolektivnih organizacij opravljal pooblaščeni revizor (ki ga je postavila sama kolektivna organizacija, op. avt.). UL (urad, op. avt.) v okviru nadzora nad razdeljevanjem sredstev ne preverja, ali je posamezni imetnik dobil sredstva, ki mu pripadajo. V okviru nadzora nad kolektivnimi organizacijami je UL obravnaval pritožbe, v tem okviru pozval kolektivno organizacijo, da se o pritožbi izreče. Ugotovili smo, da se večina pritožnikov sploh ni poslužila internih mehanizmov v SAZAS-u.«
Spoštovani poslanci, vodja pravne službe na uradu je za zapisnik na sodišču podala izjavo, da od leta 2004 urad ni opravljal finančnega nadzora kolektivnih organizacij. Kot nekdanji direktor ugotavljam, ne samo, da se ni izvajalo finančnega nadzora, temveč urad ne naredi nič ali pa zelo malo, da bi zagotovil izvršbo sodnih odločb in v okviru svojih pristojnosti ustrezno ukrepal in pomagal upravičencem (kot je na primer ugotovitev neveljavnosti skupščine iz leta 2010), ne preverja se ustrezno navedb v ugotovitvah ostalih organov, kot so ugotovitve Agencije za varstvo konkurence, ugotavljam, da avtorjem niso bile zagotovljene ustrezne pravice in da se jih zelo pogosto de facto ignorira in se ne preverja temeljito in vsebinsko njihovih pritožb in navedb in še bi lahko našteval. O vsem navedenem sem večkrat opozoril pristojne organe, vendar brez uspeha. Kot sem zapisal večkrat in naj ponovim tudi tu. Obstajajo vsi razlogi za odškodninsko odgovornost države do avtorjev zaradi neizvajanja ustreznega nadzora nad kolektivnimi organizacijami in posledično nepravicami, ki so se zgodile avtorjem in na katere so le-ti opozarjali in kljub temu niso prejeli učinkovitega pravnega varstva.
Izrecno naj tudi zapišem, da kadarkoli sem zahteval ustrezen nadzor in izvajanje nalog odgovornih zaposlenih na uradu, je, predvsem v primeru nadzora nad eno kolektivno organizacijo, vedno prišlo do popolne blokade urada in urad je v tistem trenutku vedno postal nemudoma predmet nadzora različnih in zelo številnih inšpekcij, ki so nam v določenem trenutku popolnoma onemogočale naše redno delo, nespodobnih klicev in e-sporočil z ministrstva in na žalost tudi posameznikov iz vlade in na koncu mojega mandata tudi zelo konkretnih klicev lobistov. O navedenem sem obvestil pristojne, ki pa niso naredili popolnoma nič. Iz navedenih dejstev sledi, da so določeni organi z zlorabo svojih pristojnosti aktivno onemogočali delovanje urada. Ob številnih postopkih, ki jim je bil v mojem času podvržen urad, ter tudi jaz osebno, naj na koncu ugotovim, da se je v vseh postopkih izkazalo, da je urad deloval zakonito, sam sem zaradi nezakonite razrešitve z mesta direktorja s sodno odločbo dokazal nezakonitost le te in prejel relativno visoko povračilo škode, ki jo sedaj plačujejo davkoplačevalci, vsi soodgovorni za neučinkovito delovanje urada in tisti, ki so v določenih primerih celo zlorabljali sistem, pa še danes mirno delujejo v državni upravi. Gre za klasično obliko delovanja v Republiki Sloveniji, kjer se tiste, ki želijo red, zaustavi, nato pa davkoplačevalci plačujejo za grehe odgovornih uradnikov, ti pa mirno sedijo na svojih funkcijah, kot da se ni nič zgodilo in življenje teče dalje.
Spoštovani poslanci, številne prijave, ki sem jih dal pristojnim organom, so se izgubile v predalih, kjer posebej izpostavljam popolno neodzivnost Komisije za preprečevanje korupcije in večje število zelo čudnih ravnanj posameznikov v policiji. Zato pozdravljam zadnje akcije policije in vodstvu policije polagam na znanje, da naj zaščitijo tiste, ki vodijo postopek, hkrati pa naj vlada in ministrstvo izvedeta končno izreden nadzor, kaj se je zgodilo s številnimi prijavami številnih oseb in kdo je de facto bil tisti, ki je do danes blokiral uvedbo reda na navedenem področju in varoval neodzivnost in konstantno ustvarjanje napol izrednih razmer predvsem s strani ene kolektivne organizacije.
Spoštovani poslanci, v Sloveniji imamo odločitve sodišča, da morajo imeti vsi člani kolektivne organizacije glasovalno pravico, ki je konkretna kolektivna organizacija ne spoštuje in ne upošteva, imamo sodbe sodišč, da so bile delitve zneskov napačne in da so denar prejeli tisti, ki ga ne bi smeli, hkrati pa upravičenci niso prejeli ustreznih zneskov, imamo odločitve urada za varstvo konkurence, da sistem ni ustrezen in da se krši zakonodaja, in še bi lahko našteval številne ugotovitve organov in sodišč. Skupno vsemu pa je, da nam ne pomaga ne zakonodaja ne odločitve sodišč in pristojnih organov, če tisti organi, ki bi morali narediti red in zagotoviti izvajanje odločitev državnih in sodnih organov, ne opravljajo svojih nalog. Še več, trdim, da namerno ali nenamerno s svojim »nedelom« blokirajo kakršnekoli spremembe in izvrševanje odločb pristojnih organov.
Kdo so žrtve nedelovanja države in pristojnih organov? Tako avtorji kot uporabniki. Iz analize, ki sem jo naredil nekaj let nazaj in je javno objavljena na blogu, izhajajo naslednji podatki:
Če primerjamo pobrane prihodke Združenja SAZAS glede na prihodke povprečne kolektivne organizacije v Evropi, le-ta pobere na prebivalca v PPS (Purchasing Power Standards) 24,58 % več, kot pobere na prebivalca Združenje SAZAS. SAZAS pobere za javno predvajanje glasbe na osebo v Republiki Sloveniji za 64 % in za glasbo v ozadju za 47 % več, kot je povprečje v Evropi, za avtorje, ki so trenutni prejemniki plačil, pa SAZAS pobere približno 1.000 € na leto premalo in jih posledično tudi premalo plača. Analiza je pokazala, da plačniki in uporabniki t. i. glasbe v ozadju (background music), po domače povedano gostinski obrati in diskoteke, trgovine in trgovska središča, parkirišča, dvigala, sobodajalci, turistične kmetije, poslovni prostori, delavnice, frizerski saloni, kozmetični saloni, wellness, savne, spa centri, fitnes studii, rekreacijski centri, bazeni odprtega tipa, drsališča, smučišča, plesne šole, kinematografi, javni avtoprevozniki, čakalnice, postaje in drugi javni prostori, plačujejo na prebivalca v € PPS kar 47 % višjo ceno kot njihovi kolegi v Evropi in neverjetnih 187,73 % višjo ceno kot njihovi kolegi po svetu. Še bolj zanimiv je podatek za javna predvajanja. Sem sodijo poleg vseh prej navedenih uporabnikov v skladu z logiko sistema še naslednji uporabniki: koncerti in glasbene prireditve (koncerti resne glasbe, zabavne prireditve, narodnozabavne prireditve, ljudska glasba in karaoke), kombinacija različnih umetniških zvrsti (gledališče, balet, kabare, variete, music-hall, plesna tekmovanja, revije na ledu), občasne glasbene prireditve s plesom (plesne dvorane in drugi prostori), proslave (akademije, proslave), veselice, priložnostne zabave (banketi, zabave, maturantski plesi, svatbe), športne in rekreativne prireditve, galerije, muzeji, cirkusi in artistične prireditve, mažoretke, promenade, modne revije, lepotna tekmovanja, vojaške ustanove, silvestrovanja, pust, karnevali, cerkveni in drugi verski objekti in verska združenja, dogodki z živo glasbo, sejmi … Analiza je namreč pokazala, da plačniki in uporabniki t. i. glasbe za javna predvajanja, plačujejo na prebivalca v € PPS kar 64,25 % višjo ceno kot njihovi kolegi v Evropi in neverjetnih 231 % višjo ceno kot njihovi kolegi po svetu. Logična posledica je, da je tarifa, če jo ocenjujemo na podlagi zgoraj navedenih podatkov in če jo gledamo iz naslova obveznosti vseh uporabnikov glasbe iz naslova javnih predvajanj, v Sloveniji torej na podlagi zgoraj ocenjenih podatkov najmanj 64 % previsoka. Zakaj najmanj? Ker moramo upoštevati, da bi ob optimizaciji pobiranja prihodkov verjetno morali tudi pobrati znesek od večjega števila uporabnikov in bi bila ta razmerja še bolj v korist Združenja SAZAS.
Iz analize izhaja, da premalo plačujejo RTV-organizacije, torej radijske in televizijske postaje. Analiza je namreč pokazala, da RTV-organizacije kot uporabniki plačujejo na prebivalca v € PPS kar 56 % nižjo ceno kot njihovi kolegi v Evropi in 42 % nižjo ceno kot njihovi kolegi po svetu. Tudi vseh RTV-organizacij ne gre metati v isti koš. Analiza je namreč pokazala, da nerazumljiva odstopanja zabeležimo predvsem pri zasebnih radijskih in televizijskih postajah (torej to so vse radijske in televizijske postaje, izključujoč RTV Slovenija), saj le-ti kot uporabniki plačujejo na prebivalca v € PPS kar 79 % nižjo ceno kot njihovi kolegi v Evropi in po svetu. Izredno zanimivi pa so predvsem naslednji podatki. Združenje SAZAS zbere le 7 % vseh svojih domačih prihodkov iz naslova plačil zasebnih RTV-organizacij, medtem ko njihovi kolegi v Evropi in po svetu v povprečju poberejo iz tega naslova 25,24 %, kar pomeni, da je delež plačil navedenih plačnikov v proračunu Združenja SAZAS za 72 % manjši, kot je delež plačil teh zavezancev v proračunih primerljivih kolektivnih organizacij v Evropi in po svetu.
Na podlagi vsega zapisanega želim, spoštovani poslanci, izpostaviti naslednje:
- Osebno odgovornost oseb, odgovornih za neizvajanje ustreznega nadzora nad kolektivnimi organizacijami.
- Zaradi zgoraj navedenih razlogov in rezultatov Urada za intelektualno lastnino naj vlada razmisli o razpustitvi Urada za intelektualno lastnino in uvedbi nadzornega organa za avtorske in sorodne pravice pod pristojnostjo vlade, ki bo nemudoma izvedel ustrezen nadzor. Obstoječe zaposlene je treba v skladu z veljavno zakonodajo prerazporediti na druge položaje, saj ni verjeti, da bodo osebe, ki že desetletje ali več niso bile sposobne zagotoviti ustreznega reda, sedaj bolj uspešne. V primeru ugotovljenih nepravilnosti ali neizvajanja nalog morajo prevzeti odgovornost v skladu z veljavno zakonodajo .
- Za področje patentov in znamk vladi predlagam, da ustanovi ustrezne službe neposredno pod pristojnostjo vlade in da začne resno delati na promociji in zaščiti intelektualne lastnine. Urad je na tem področju zaspal.
- Preveriti se mora, ali bi bil konzorcij obstoječih kolektivnih organizacij sposoben ekonomsko bolj učinkovitega upravljanja avtorskih pravic in v tem primeru je treba po postopku kot ga določa zakon nemudoma odvzeti pravice kolektivni organizaciji SAZAS in jih dodeliti konzorciju kolektivnih organizacij.
- Nemudoma se mora izvesti izreden nadzor nad vsemi prijavami na policiji in Komisiji za preprečevanje korupcije, Upravni enoti Domžale in službi za nadzor dela društev na notranjem ministrstvu in zahtevati se mora osebna odgovornost tistih, ki niso ustrezno obravnavali prijav ali opravljali ustreznega nadzora in niso izvajali ali preverjali navedb in ugotovitev pristojnih organov in sodišč.
- Zagotoviti se mora pomoč ustreznim organom, ki izvajajo nadzor, in policiji ter pospešiti postopke. Predvsem se mora preprečiti kakršnokoli šikaniranje in onemogočanja dela tistim, ki želijo izvesti nadzor.
- Kaznovati se mora vse kršitelje znotraj kolektivnih organizacij.
- Kolektivne organizacije morajo nemudoma izdelati primerjalno študijo tarif v EU in znižati tarife za male uporabnike, kot so pevski zbori in podobno, država pa mora hkrati zagotoviti, da bodo ustrezno zvišale tarifo za radijske in televizijske postaje.
- Poslanci se morajo resno začeti ukvarjati s problemom »Payola« v Sloveniji, ki resno ogroža slovensko kulturo in posledično sprejeti ustrezne ukrepe.
- Vsem, ki imajo odločitve sodišč ali državnih organov, da so jim bile kršene pravice, mora država aktivno pomagati, da tudi v praksi pridejo do pravic, ki so jim bile priznane v postopkih.
- Kolektivne organizacije, ki se trudijo in delajo dobro ne smejo postati »stranski« oškodovanec zaradi nekaj posameznikov in ene kolektivne organizacije.
- Država mora preprečiti vse poizkuse ustrahovanja, cenzure in škodovanja vsem, ki želijo in si upajo spregovoriti na glas.
Spoštovani, navedeno predstavlja moje kratko razmišljanje o navedeni problematiki. Za vse zgoraj navedene ukrepe ali ukrepe, ki jih boste sicer sprejeli, predlagam, da ministrstvu in vladi postavite tudi ustrezne roke in da zahtevate redno poročanje in natančno opredelitev odgovornih oseb za vsak projekt Sam srčno upam, da me zaradi odkritega mnenja spet ne čakajo grožnje s tožbami in klici tudi državnih organov s prikritimi grožnjami in fiktivnimi postopki z namenom zastraševanja. Čas je, da se stvari uredijo, in verjemite mi, strah ima večje oči, kot je njegova dejanska moč. Želim vam uspešno in plodno delo in verjemite, državljani vam bomo hvaležni, če vam uspe premakniti karkoli na bolje.
S spoštovanjem,
dr. Jurij Žurej, MBA
JURIJ ZUREJ - INSTITUTE ICDR 
